Spletna dostopnost – osnovna raven

KLJUČNI PODATKI

KONTAKTNA OSEBA

Polona Biba Drol

01 478 7892

IZVEDBA PO NAROČILU

Če želite, da organiziramo izvedbo posebej za vaš organ, pošljite povpraševanje.

Pošljite povpraševanje

Logotip NOO

 

 


Ciljna skupina: zaposleni v javnem sektorju, ki pripravljajo vsebine za objavo ali jih objavljajo na spletnih straneh, kot tudi odločevalcem (predstojnikom in drugim vodjem), zaposlenim v javnem sektorju.

Predznanje ni potrebno.

Usposabljanje poteka v živo v Ljubljani ali na daljavo preko aplikacije Zoom. Bodite pozorni na način izvedbe pri izbiri termina. 

Cilj:

  • predstaviti udeležencem, kaj je spletna dostopnost
  • ozavestiti udeležence o pomenu spletne dostopnosti
  • predstaviti pravne podlage in obveznosti zavezancev

Vsebina:

  • Osnove spletne dostopnosti:
    • svetovni splet in njegovo temeljno načelo dostopnosti
    • definicija in različni pogledi na oviranost (medicinski in družbeni model)
    • vrste oviranosti in njihov vpliv na dostopnost informacij na spletu
    • hiter pregled možnih prilagoditev
  • Pravne podlage:
    • Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18, 95/21 – ZinfV-A in 189/21 – ZDU-1M );
    • Pravilnik o določitvi vzorca izjave o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti in o metodologiji spremljanja skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 34/19 in 189/21 – ZDU-1M);
    • aktualna različica harmoniziranega standarda SIST EN 301 549.
  • Zavezanci in njihove obveznosti:
    • zagotavljanje skladnosti s harmoniziranim standardom SIST EN 301 549
    • ocena nesorazmernega bremena
    • zagotavljati povratni mehanizem
    • izjava o dostopnosti (priprava in posodabljanje)
  • Načela spletne dostopnosti ter smernice WCAG in harmoniziranega standarda SIST EN 301 549 – Zahteve za dostopnost IKT produktov in storitev.
    • informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo;
    • zagotoviti je treba delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo;
    • informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje morajo biti razumljivi;
    • vsebina mora biti dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo uporabniki vedno dostop do vsebine, tudi z naprednimi tehnologijami.

Usposabljanje sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo in Evropska unija – NextGenerationEU iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, program Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev.

Izvajalci

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo spletne strani Upravne akademije potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih najdete v splošnih pogojih uporabe.